Dolina Raše, soteska potoka Kranjšek

Avtor besedila in fotografij: Klemen Bandelj

naslovna fotografija

Dokaj neznan in geološko zanimiv svet se nahaja v občini Sežana, na prehodu iz Krasa v Vrhe. Dolina se nahaja na območju raškega preloma, ki je eden izmed večjih prelomov v Sloveniji, po katerem reka Raša tudi teče. Raša ima svoje vodno zaledje na senožeških ravnikih in se potem kmalu po izviru ujame v prelom, po katerem v precej ravni smeri teče od JV proti SZ. Pod Štanjelom naredi Raša 90-stopinjski zavoj v desno in se pri Čehovinih izlije v Branico. Branica teče in izvira na flišu, zato vode v njej ni le ob najhujših sušah.

naslovna

Raša je večino leta suha in ima polno strugo le ob večjih deževjih. Razlog je seveda v tem, da teče po propustni podlagi iz večinoma krednih apnencev. Nima levih pritokov, saj je tam Kras, ki pač nima površinskih vod. Vsi njeni pritoki so desni in pritečejo z Vrh, kjer izvirajo na flišni podlagi, ki je nepropustna. Potoki, ki pritečejo s tega hribovja, ustvarjajo vršaje in odrivajo Rašo pod rob Krasa, kjer ponikne še več vode. Tudi ko Raša teče, se nekaj vode pretaka v podzemlje in potem proti Tržaškemu zalivu, kjer predstavljajo vodno zaledje reke Timave.

Foto: apnenci v soteski

Apnenci v soteski

Ob reki Raši je več manjših vasic, nekdaj pa je tukaj delovalo precej mlinov, ki so dandanes le še kamnite ruševine in spomin na preteklost. Od tukaj tudi drugo ime za dolino Raše: dolina mlinov. Vasi so redko poseljene in območje velja za demografsko ogroženo, saj je tukaj izrazita depopulacija. Razlog gre iskati predvsem v slabih prometnih povezavah in življenju na dnu mrzlih dolin.

Kot že rečeno, ima Raša več desnih pritokov in eden izmed njih je potok Kranjšek. Ta priteče oziroma izvira v bližini vasi Razguri na flišni podlagi (ima 4 izvire, ki se potem združijo v en vodotok tik pod vasjo) in se potem zareže v globoko sotesko med vasema Stomaž in Sela, ki ima ponekod prepadne stene in je zgrajena povsem iz apnenca (v začetnem delu soteske eocenski, spodaj pa kredni apnenci). Potok ob tem raztaplja kamnine, ki se potem v strugi odložijo v obliki lehnjaka, ta pa tvori pragove, slapove in brzice ter s tem ponuja pravo pašo za oči. Nekdaj je zaradi vodnatosti potoka (ki teče večkrat kot Raša) tu delovalo kar 7 mlinov, ki pa so danes prav tako le še v obliki ruševin ob strugi. Eden od starejših domačinov pa mi je zaupal, da so se nekoč kot otroci v njegovih tolmunih tudi kopali.

Foto: Slap v Kranjšku in lehnjak

Slap v Kranj+iku in lehnjak

V sotesko se da vstopiti preko privatne posesti, kjer je tudi zaraščena pot ob levem bregu struge (desnem, če gledamo navzgor). Če se spustimo nižje, pridemo preko kamnitega mostu na nasprotni breg, kjer leži ena izmed razvalin sedmih mlinov. Pot se na tej strani strmo vzpne in potem združi s potjo višje, kjer zavijemo desno proti srednjemu delu soteske. Na križišču štirih poti se zopet spustimo po desni poti navzdol in vstopimo v sotesko, ki je tukaj težko prehodna, saj so poti zaraščene in zasute, zaradi podorov kamenja. Potok tukaj ustvarja lepe brzice in manjše slapove. Če hočemo priti v zgornji del struge, moramo na križišču poti zaviti levo navzgor in pod vrhom še enkrat desno proti vasici Stomaž. Od tam se za vasjo spustimo po strmi, ampak urejeni pešpoti k strugi. Pri betonskem mostu preko struge gremo levo po slabo vzdrževani poti in naletimo na okoli 10 metrov visok slap, ki pa je bil ob mojem obisku suh. Če želite, lahko preko mostu nadaljujete pot iz soteske proti vasi Sela.

Foto: pot proti Stomažu

pot proti Stomazu

Omeniti velja še staro cerkev svetega Tomaža ob vasici Stomaž, ki je najbolj starinska na Vrheh in tudi edina, ki je še vsa krita s kamnito streho. Nahaja se tik pod vrhom vzpona iz srednjega dela soteske, le da pri vrhu vzpona zavijemo po makademski cesti levo, namesto desno proti vasi.

Foto: Cerkev_Svetega_Tomaža

Cerkev_Svetega_Tomaza

Vsekakor gre za precej skrit kotiček v naši Sloveniji in omogoča odlično sprostitev ter zanimiv ogled na kakšnem nedeljskem sprehodu. Žal pa so nekatere poti že precej zaraščene in nevzdrževane, zato sem si moral pomagati tudi s škarjami, da sem si vse skupaj lahko ogledal. Gre pa še za en v vrsti zapravljenih turističnih potencialov in destinacij pri nas.

Comments are closed