Občina Jesenice se predstavi

Foto 1: Panoramski pogled na Jesenice, v ozadju Karavanke z Golico (Foto: Miro Podgoršek)

Geografski oris občine Jesenice

Med kraško planoto Mežaklo na jugu in Karavankami na severu, ob reki Savi Dolinki, ponosno leži mesto Jesenice, ki s svojo zgodovino bogato priča o železarstvu v teh krajih. Izjemoma lahka dostopnost, dobra prometna povezanost, brezplačna parkirišča, bližina neokrnjene narave, dobra gostinska ponudba, prijazni domačini, vse to govori v prid povečanemu obisku tako domačih kot tujih turistov.

Nad mestom se ponosno raztezajo Karavanke. Na slovensko stran so položne in sončne, zato nudijo številne možnosti za slikovite pohode nad mestom. Sploh v mesecu maju, ko se poljane spremenijo v pravljično pokrajino čudovitih narcis. Največ belega, z rdeče obrobljenim soncem v sredini in prijetno dišečega cvetja raste na travnikih med vasicami Plavški Rovt, Prihodi, Planina pod Golico in Javorniški Rovt. Prebivalci teh krajev pripovedujejo pravljico o tem, kako je bog nekoč posvaril čebele, naj ne nabirajo medu ob nedeljah in praznikih. Niso ga ubogale. Zato je med v belih cvetkah zaklenil tako, da jim je ustvaril neprehodno bunčico v stebelcih pod cvetovi. Čebele so bile ukročene, zaklenjene narcise pa so, vsaj za domačine postale ključavnice.

Občina Jesenice s površino 76 km², se razteza preko Gornjesavske doline, do stranskih gorskih dolin v Karavankah. Na zahodu njeno ozemlje sega do Hrušice oziroma Karavanškega predora, na vzhodu do Potokov, jugovzhodna meja z Dobravskim poljem, pa poteka po reki Radovni (Klinar, 2007, str. 17). Za občino je značilno podnebje nižjega gorskega sveta, povprečna temperatura najhladnejšega meseca je nižja od -3°C, najtoplejšega pa višja od 10°C. Letna količina padavin se giblje med 1500 in 2000 mm. Zaradi velike prevetrenosti doline, je malo meglenih dni. Glavni vodotok Sava Dolinka, se napaja s hudourniškimi pritoki Jesenica, Ukova in Bela, ki pritekajo izpod Karavank. Večji del območja prekrivajo smrekovo-bukovi gozdovi, ki se zaradi opuščanja kmetijskih zemljišč povečujejo (Klinar, 2007, str. 20).

Foto 2: Narcisne poljane na Golici (Foto: Miro Podgoršek)

Kulturne in naravne znamenitosti ter turizem

Muzejsko območje Stara Sava je primer edinstvenega, skozi stoletja ohranjenega fužinarskega naselja. Jedro naselja predstavljajo fužinski objekti: Bucelleni – Ruardova graščina, cerkev Marijinega nebovzetja, delavska stanovanjska stavba “kasarna”, ostanki plavža in pudlovke, že obnovljen plavški dimnik, mlin ter del betonskih vodnih rak. Kompleks je zaščiten kot tehniški spomenik. Vsi objekti so se ohranili na relativno majhni površini in so povezani v smiselno celoto, ki je namenjena muzejski, kulturni in turistični dejavnosti. Povezuje jih trg, ki s preurejeno podobo postaja novo središče družabnih prireditev na Jesenicah, mesto zbiranj in srečevanj.

Foto 3: Muzejsko območje Stara Sava (Foto: Bogdan Bricelj)

Iz središča mesta proti Karavankam vodijo številne poti. Ena izmed njih je Stara rudna pot, ki je tematsko označena in nas pripelje do Savskih jam, območja kjer so nekoč kopali železovo rudo. Ob poti si lahko na informativnih tablah preberemo vse o zgodovini pridobivanja in tovorjenja rude v dolino. Na najbolj strmem delu si lahko ogledamo kapelici Svete Barbare, v Planini pod Golico pa cerkev Sv. Križa in maketo Alpe v malem. Zanimivo doživetje je srečanje in klepet z zgodovinskimi liki, saj rudar Tona, rudarski upravitelj Heinrich ali pa celo sam Viktor Ruard, vedo povedati veliko o pridobivanju železove rude v teh krajih.

Foto 4: Zgodovinski liki v Savskih jamah (Foto: Nena Koljanin)

V vročih poletnih mesecih se številni obiskovalci odpravijo na sprehod skozi sotesko Vintgar, kjer reka Radovna prijetno hladi in s svojimi brzicami navdušuje tako mlado kot staro. Za zaključek obiska pa poskrbi s svojim 16 metrov visokim slapom Šum.

Foto 5: Vintgarski Šum na reki Radovni (Foto: Aleš Krivec)

Za vse, ki pohodništvo radi zamenjajo za kolesarska doživetja, je v mestu na voljo kolesarski sistem jeseNICE bikes. V občini Jesenice lahko poiščete številne neodkrite kotičke, kjer se narava poigrava s svojimi barvami.

Foto 6: jeseNICE bikes mladi (Foto: Gregor Vidmar)

Foto 7: jeseNICE bikes stari (Foto: Gregor Vidmar)

Literatura

  • Klinar, K., 2007. Valorizacija degradiranih površin v občini Jesenice. Ljubljana, Univerza
    v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 118 str.

Avtor besedila: TIC Jesenice (turizem.jesenice.si)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja