Vremenska in podnebna raznolikost ter spremenljivost v Sloveniji

Avtor besedila in kartografskih prikazov: Miha Klemenčič

Osnova značilnost vremena in podnebja v Sloveniji je, da je časovno in prostorsko spremenljivo in nepredvidljivo. V koledarskem letu se lahko soočimo z arktičnim mrazom pozimi in tropsko vročino poleti, jeseni smo deležni obilnih padavin, poleti pa hudih suš. Vzrok za raznolikost je lega v zmernih geografskih širinah sorazmerno blizu Atlantskega ocena in vpliva zahodne zračne cirkulacije. Prav tako je pomembna lega na obrobju Jadranskega morja, pomembno vlogo pa igra tudi relief, kjer izpostavljamo alpsko-dinarsko pregrado, ki vpliva na večjo namočenost zahodnega dela Slovenije. Vremenska in podnebna raznolikost in spremenljivost sta tako posledica lega Slovenije na stiku štirih makroenot: Jadranskega morja, dinarskega gorstva, Alp in Panonske nižine.

Vreme pri nas v glavnem določajo štiri zračne gmote:

  • Polarne kontinentalne zračne gmote, ki nastajajo nad severno Evrazijo, pogosto v sibirskem anticiklonu. So hladne in ponavadi suhe.
  • Polarne maritimne zračne gmote, ki nastajajo nad severnim Atlantikom. K nam prihajajo z islandskimi cikloni. So vlažne in zmerno hladne.
  • Tropske maritimne zračne gmote, ki nastajajo nad subtropskim delom Atlantika, ponavadi v azorskem anticiklonu. So tople in vlažne.
  • Tropske kontinentalne zračne gmote, ki nastajajo nad Saharo.so suhe, tople in precej prašne. Ob razširitvi imamo poleti sončno in vroče vreme, pozimi nastane odjuga in temperaturni obrat po kotlinah in dolinah.

Kljub veliki pestrosti so značilne štiri sinoptične situacije:

  • Razširitev azorskega anticiklona nad južno Evropo: poleti je vroče, pogosto tudi soparno. Zaradi močnega grezanja zraka lepo in sončno vreme traja do enega tedna, lahko pa tudi več. Jeseni in pozimi pa je ob morju in v višjih legah jasno in toplo, po kotlinah in dolinah pa hladno zaradi temperaturnega obrata. Zjutraj in dopoldne, pozimi pa tudi čez dan, se po kotlinah in dolinah zadržuje megla ali nizka oblačnost. To je najpogostejši podnebni tip pri nas.
  • Razširitev sibirskega anticiklona: ob dotoku hladnega zraka sibirskega anticiklona se pozimi in jeseni (pa tudi spomladi) močno ohladi. Vzhodno od alpsko-dinarske pregrade je oblačno in vetrovno, v Obsredozemskih pokrajinah pa je običajno jasno z zmerno burjo. Po ustalitvi se tudi drugod po Sloveniji zjasni, zrak je suh, ponoči – zlasti pozimi se zelo ohladi. Ob takem tipu vremena so do sedaj izmerili najnižjo temperaturo pri nas: -49,1 °C na Komni.
  • Prehod hladne fronte: s približevanjem fronte se v nižjih plasteh ozračja okrepijo jugozahodni vetrovi, ki pozimi prevetrijo kotline. V višjih legah pa pihajo jugozahodni vetrovi, ki prinašajo vlažnejši zrak. Prehodi hladne fronte so izrazitejši poleti in spomladi, ki povzročajo izrazite nevihte s točo in orkanskim vetrom. Jeseni in pozimi so prehodi front manj burni. Po prehodu fronte se vreme hitro izboljša.
  • Vreme ob sredozemski ciklogenezi: ta tip vremena je zelo pogost pozimi in spomladi. Prvi dan nastajanja ciklona začnejo pri nas pihati vlažni in topli jugozahodni vetrovi. Ob alpsko-dinarski pregradi nastanejo zaradi prisilnega dviga slojasti oblaki in padavine, medtem ko je v vzhodni Sloveniji še vedno jasni z nekaj oblačnosti. Ko je ciklon popolnoma razvit (približno naslednji dan), je povsod po državi oblačno s padavinami. Največ padavin pade ob alpsko-dinarski pregradi. Jugozahodni vetrovi prevetrijo kotline, pozimi in spomladi nastanejo odjuge.

Podnebni tipi

Na območju Slovenije prihaja do stika in prepletanja treh tipov podnebja: gorskega, sredozemskega in celinskega.

Foto: 1 Podnebni tipi v Sloveniji.

1

Za gorsko podnebje, ki obsega Alpske pokrajine s Pohorjem in najvišje predele Visokih dinarskih planot, je značilno:

  • Povprečna temperatura najhladnejšega meseca je pod -3 °C, povprečna temperatura najtoplejšega meseca do zgornje gozdne meja pa več kot 10 °C.
  • Najmanjša osončenost (1600–1900 ur s soncem letno)
  • Velika namočenost (od 1700 do več kot 3200 mm padavin letno)

Gorsko podnebje se nadaljnje deli na podnebje nižjega in višjega gorskega sveta:

Podnebje nižjega gorskega sveta

  • Povprečna temperatura najtoplejšega meseca nad 10 °C
  • Subkontinentalni padavinski režim
  • 1100–1700 mm padavin letno

Podnebje višjega gorskega sveta

  • Povprečna temperatura najtoplejšega meseca pod 10 °C
  • Submediteranski padavinski režim
  • Od 2000 do nad 3000 mm padavin

Južno in jugozahodno od alpsko-dinarske pregrade se pojavlja zmerno sredozemsko podnebje. Zanj je značilno:

  • Največ dni s soncem (2100–2400 ur letno)
  • Povprečna temperatura najhladnejšega meseca je nad 0 °C, najtoplejšega pa več kot 20 °C
  • Bližina morja vpliva na višje jesenske in zimske temperature
  • Povprečne oktobrske temperature višje od aprilskih
  • Najmanjša namočenost (1000–1700 mm padavin)

Zmerno sredozemsko podnebje se nadaljnje deli na obalni in zaledni podtip. Za obalni podtip so značilne januarske temperature na 4 °C in julijske nad 22 °C. Zaledni podtip ima nekoliko nižje temperature in večjo namočenost.

Zmerno celinsko podnebje je značilno za večji del Slovenije. Zanj so značilne povprečna temperature med 0 in -3 °C v najhladnejšem mesecu in 15–20 °C v najtoplejšem mesecu. Zaradi prepletanja celinskih podnebnih značilnosti z gorskimi in sredozemskimi ter stopnjevanjem celinskosti proti vzhodu ločimo tri podtipe:

Zmerno celinsko podnebje zahodne in južne Slovenije:

  • Povprečne oktobrske temperature višje od aprilskih
  • Velika namočenost (1300–2500 mm padavin letno)
  • Submediteranski padavinski režim

Zmerno celinsko podnebje osrednje Slovenije:

  • Povprečne oktobrske temperature višje od aprilskih
  • 1000–1300 mm padavin letno
  • Subkontinentalni padavinski režim

Zmerno celinsko podnebje vzhodne Slovenije

  • Povprečne oktobrske temperature so višje od oktobrskih oz. približno enako visoke
  • 800–1000 mm padavin letno
  • Subkontinetalni padavinski režim

Zmerno celinsko podnebje jugovzhodne Slovenije

  • Povprečne aprilske in oktobrske temperature so približno enako visoke
  • 1200–1300 mm padavin letno
  • Submeditereanski padavinski režim.

Glede na razmerje količine padavin v mesecih oktober in november ter maju in juniju ločimo submediteranski in subkontinentalni padavinski režim. Za submediteranski padavinski režim je značilno, da v oktobru in novembru pade več padavin kot v maju in juniju. Za subkontinentalni padavinski režim pa velja ravno obratno. Submediteranski padavinski režim je značilen za zahodno polovico Slovenije, subkontinentalni pa za vzhodno polovico.

Foto: 2 Povprečna letna temperatura zraka v Sloveniji.

2

Comments are closed